Nedavna študija je raziskala učinke hiperbarične kisikove terapije na delovanje srca pri posameznikih, ki doživljajo dolgotrajno COVID-19, kar se nanaša na različne zdravstvene težave, ki vztrajajo ali se ponovijo po okužbi s SARS-CoV-2.
Te težave lahko vključujejo nenormalne srčne ritme in povečano tveganje za kardiovaskularno disfunkcijo. Raziskovalci so ugotovili, da lahko vdihavanje čistega kisika pod visokim tlakom pomaga izboljšati krčenje srca pri dolgotrajnih bolnikih s COVID-om.
Študijo je vodila profesorica Marina Leitman z medicinske fakultete Sackler na Univerzi v Tel Avivu in medicinskega centra Shamir v Izraelu. Čeprav so bile ugotovitve predstavljene na konferenci maja 2023, ki jo je gostilo Evropsko združenje za kardiologijo, še niso bile pregledane s strani strokovnjakov.
Dolgotrajna pandemija COVID-a in težave s srcem
Dolgotrajen COVID, imenovan tudi post-COVID sindrom, prizadene približno 10–20 % posameznikov, ki so preboleli COVID-19. Medtem ko si večina ljudi popolnoma opomore od virusa, lahko dolgotrajen COVID diagnosticiramo, ko simptomi trajajo vsaj tri mesece po prvem pojavu simptomov COVID-19.
Simptomi dolgega COVID-a vključujejo različne zdravstvene težave, vključno s kratko sapo, kognitivnimi težavami (imenovanimi možganska megla), depresijo in številnimi srčno-žilnimi zapleti. Posamezniki z dolgim COVID-om imajo večje tveganje za razvoj srčnih bolezni, srčnega popuščanja in drugih sorodnih stanj.
Tudi posamezniki, ki prej niso imeli težav s srcem ali visokega tveganja za srčno-žilne bolezni, so te simptome občutili, kot je pokazala študija, opravljena leta 2022.
Metode študije
Dr. Leitman in njeni partnerji so v raziskavo vključili 60 bolnikov, ki so imeli dolgotrajne simptome COVID-19, tudi po blagih do zmernih primerih, ki so trajali vsaj tri mesece. V skupini so bili hospitalizirani in nehospitalizirani posamezniki.
Za izvedbo študije so raziskovalci udeležence razdelili v dve skupini: ena je prejemala hiperbarično kisikovo terapijo (HBOT), druga pa simuliran postopek (lažbo). Razporeditev je bila izvedena naključno, z enakim številom preiskovancev v vsaki skupini. V osmih tednih je vsaka oseba opravila pet sej na teden.
Skupina HBOT je 90 minut prejemala 100 % kisik pri tlaku 2 atmosferi s kratkimi odmori vsakih 20 minut. Po drugi strani pa je kontrolna skupina prejemala 21 % kisika pri tlaku 1 atmosfere enak čas, vendar brez odmorov.
Poleg tega so vsi udeleženci pred prvo seanso HBOT in 1 do 3 tedne po zadnji seansi opravili ehokardiografijo, test za oceno delovanja srca.
Na začetku študije je imelo 29 od 60 udeležencev povprečno vrednost globalne longitudinalne deformacije (GLS) -17,8 %. Med njimi jih je bilo 16 dodeljenih skupini HBOT, preostalih 13 pa skupini, ki ni prejemala terapije.
Rezultati študije
Po opravljenih tretmajih je intervencijska skupina opazila opazno povečanje povprečne GLS, ki je dosegla -20,2 %. Podobno se je tudi v kontrolni skupini povprečna GLS povečala, in sicer za -19,1 %. Vendar je le prva meritev pokazala pomembno razliko v primerjavi z začetno meritvijo na začetku študije.
Dr. Leitman je ugotovil, da je imela skoraj polovica bolnikov z dolgotrajnim COVID-om na začetku študije okvarjeno srčno delovanje, kot je pokazala GLS. Kljub temu so vsi udeleženci študije pokazali normalen iztisni delež, ki je standardna meritev, ki se uporablja za oceno sposobnosti srca za krčenje in sproščanje med črpanjem krvi.
Dr. Leitman je zaključil, da iztisni delež sam po sebi ni dovolj občutljiv za identifikacijo bolnikov s COVID-om, ki imajo morda zmanjšano delovanje srca.
Uporaba kisikove terapije bi lahko imela potencialne koristi.
Po mnenju dr. Morgana ugotovitve študije kažejo na pozitiven trend pri hiperbarični kisikovi terapiji.
Vendar pa svetuje previdnost, saj hiperbarična kisikova terapija ni splošno sprejeto zdravljenje in zahteva dodatne preiskave. Poleg tega obstajajo pomisleki glede morebitnega povečanja aritmij, ki temeljijo na nekaterih raziskavah.
Dr. Leitman in njeni partnerji so zaključili, da je hiperbarična kisikova terapija lahko koristna za bolnike z dolgotrajnim COVID-om. Predlaga, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, kateri bolniki bi imeli največ koristi, vendar bi bilo morda koristno za vse bolnike z dolgotrajnim COVID-om, da opravijo oceno globalne longitudinalne obremenitve in razmislijo o hiperbarični kisikovi terapiji, če je njihovo delovanje srca okvarjeno.
Dr. Leitman izraža tudi upanje, da bodo nadaljnje študije prinesle dolgoročne rezultate in pomagale zdravstvenim delavcem pri določanju optimalnega števila sej hiperbarične kisikove terapije.
Čas objave: 05.08.2023