Nedavna študija je raziskala učinke hiperbarične kisikove terapije na delovanje srca posameznikov z dolgotrajno boleznijo COVID, kar se nanaša na različne zdravstvene težave, ki vztrajajo ali se ponavljajo po okužbi s SARS-CoV-2.
Te težave lahko vključujejo nenormalne srčne ritme in povečano tveganje za srčno-žilne motnje.Raziskovalci so ugotovili, da lahko vdihavanje čistega kisika pod visokim pritiskom pomaga izboljšati krčenje srca pri bolnikih z dolgotrajnim COVID-om.
Študijo je vodila profesorica Marina Leitman z Medicinske fakultete Sackler na Univerzi v Tel Avivu in medicinskega centra Shamir v Izraelu.Čeprav so bile ugotovitve predstavljene na konferenci maja 2023, ki jo je gostilo Evropsko kardiološko združenje, še niso bile strokovno pregledane.
Dolg COVID in skrbi za srce
Dolgotrajni COVID, ki se imenuje tudi post-COVID sindrom, prizadene približno 10–20 % posameznikov, ki so preboleli COVID-19.Medtem ko si večina ljudi popolnoma opomore od virusa, je dolgotrajni COVID mogoče diagnosticirati, ko simptomi vztrajajo vsaj tri mesece po začetnem pojavu simptomov COVID-19.
Simptomi dolgotrajnega COVID-a vključujejo različne zdravstvene težave, vključno s kratko sapo, kognitivnimi težavami (imenovanimi možganska megla), depresijo in številnimi kardiovaskularnimi zapleti.Posamezniki z dolgotrajno boleznijo COVID so izpostavljeni povečanemu tveganju za nastanek bolezni srca, srčnega popuščanja in drugih s tem povezanih stanj.
Tudi posamezniki, ki v preteklosti niso imeli nobenih težav s srcem ali visokega tveganja za bolezni srca in ožilja, so imeli te simptome, kot je pokazala študija, izvedena leta 2022.
Metode študije
Dr. Leitman in njeni partnerji so zaposlili 60 bolnikov, ki so imeli dolgotrajne simptome COVID-19, tudi po blagih do zmernih primerih, ki so trajali vsaj tri mesece.V skupini so bili tako hospitalizirani kot nehospitalizirani posamezniki.
Za izvedbo študije so raziskovalci udeležence razdelili v dve skupini: ena je prejemala hiperbarično kisikovo terapijo (HBOT), druga pa je prejemala simuliran postopek (navidezno).Dodelitev je bila opravljena naključno, z enakim številom oseb v vsaki skupini.V osmih tednih je vsaka oseba opravila pet sej na teden.
Skupina HBOT je prejemala 100 % kisik pri tlaku 2 atmosferi 90 minut, s kratkimi premori vsakih 20 minut.Po drugi strani pa je navidezna skupina prejela 21 % kisika pri tlaku 1 atmosfere za enako dolgo, vendar brez prekinitev.
Poleg tega so vsi udeleženci opravili ehokardiografijo, test za oceno delovanja srca, pred prvo sejo HBOT in 1 do 3 tedne po zadnji seji.
Na začetku študije je imelo 29 od 60 udeležencev povprečno vrednost globalne vzdolžne deformacije (GLS) -17,8 %.Med njimi jih je bilo 16 razvrščenih v skupino HBOT, preostalih 13 pa v lažno skupino.
Rezultati študije
Po opravljenem zdravljenju je intervencijska skupina občutno povečala povprečni GLS, ki je dosegel -20,2 %.Podobno je imela navidezna skupina tudi povečanje povprečnega GLS, ki je dosegel -19,1 %.Vendar je šele prejšnja meritev pokazala pomembno razliko v primerjavi z začetno meritvijo na začetku študije.
Dr. Leitman je opazil, da je imela skoraj polovica dolgotrajnih pacientov s COVID na začetku študije oslabljeno srčno delovanje, kot je navedel GLS.Kljub temu so vsi udeleženci študije pokazali normalen iztisni delež, ki je standardna meritev, ki se uporablja za oceno krčenja in sprostitve srca med črpanjem krvi.
Dr. Leitman je zaključil, da sama iztisna frakcija ni dovolj občutljiva za prepoznavanje dolgotrajnih bolnikov s COVID, ki imajo morda zmanjšano delovanje srca.
Uporaba terapije s kisikom bi lahko imela potencialne koristi.
Po besedah dr. Morgana izsledki študije kažejo na pozitiven trend pri hiperbarični kisikovi terapiji.
Svetuje pa previdnost, saj hiperbarična kisikova terapija ni univerzalno sprejeto zdravljenje in zahteva dodatne preiskave.Poleg tega obstajajo pomisleki glede možnega povečanja aritmij na podlagi nekaterih raziskav.
Dr. Leitman in njeni partnerji so ugotovili, da je hiperbarična kisikova terapija lahko koristna za bolnike z dolgotrajno boleznijo COVID.Predlaga, da je potrebnih več raziskav, da bi ugotovili, kateri bolniki bi imeli največ koristi, vendar bi bilo morda koristno za vse dolgotrajne bolnike s COVID-om, da opravijo oceno globalne vzdolžne obremenitve in razmislijo o hiperbarični terapiji s kisikom, če je njihovo delovanje srca okvarjeno.
Dr. Leitman tudi izraža upanje, da lahko nadaljnje študije zagotovijo dolgoročne rezultate in pomagajo zdravstvenim delavcem pri določanju optimalnega števila sej hiperbarične kisikove terapije.
Čas objave: 5. avgust 2023